Input:

Denarna sredstva za s.p.

4.3.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 19 minut

Denarna sredstva za s.p.

Cilj lekcije

Seznanili Vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki glede poslovanja z gotovino, knjiženje bančnega izpiska, medsebojnega pobota, verižnih kompenzacij in še drugih poslovnih dogodkov.

Vsebina lekcije:

1) Bančni izpiski

2) Gotovinsko poslovanje

3) Kompenzacija

4) Asignacija

5) Cesija

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

SRS2016 Slovenska računovodska standarda 30 in 7

Obligacijski zakonik (v delu, ki se nanaša na pobot, kompenzacijo, asignacijo in cesijo)

Povzetki iz SRS2016:

Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Mednje sodijo tudi sredstva, ki jih lahko neposredno in brez kakršnihkoli omejitev pretvorimo v denar kot sredstvo za poravnavanje dolgov ali izplačevanje s kakšnim drugim namenom. Izdani čeki se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti dokumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z ustreznim popisnim listom.

Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, to so naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno (npr. kratkoročni depoziti, vloge pri bankah, takoj udenarljive dolžniške vrednostne papirje z nizkim tveganjem, ki so uvrščeni na organizirani trg: državne obveznice, blagajniški zapisi ipd.). Naložbe v kapital so izključene iz denarnih sredstev, razen če so pridobljene tik pred zapadlostjo v plačilo in je datum odkupa natančno zapisan (SRS2016 7.1.-7.5.).

Denar niso niti izdani čeki, ki so odbitna postavka denarnih sredstev, niti denar na poti, ki se prenaša z računa pri banki na druge ustrezne račune in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Tudi dogovorjena samodejna zadolžitev na tekočem računu ni denar (SRS2016 7.6.).

PSR 1.18 Blagajniške in druge listine, ki izkazujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se z izdajo novih listin in s sklicevanjem na prvotne listine, ki se popravljajo, doseže sprememba obsega ali vrednosti poslovnega dogodka. Za vsako spremembo knjigovodske listine organizacija zagotovi ustrezno revizijsko sled.

Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige. Vodenje glavne knjige je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače.

Povzetki iz Obligacijskega zakonika:

Pobot (kompenzacija) (311. - 318. čl.):

Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj.

Asignacija ali nakazilo (1035. – 1049. čl.)

Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

Cesija ali odstop terjatve s pogodbo (417. – 426.čl.)

Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.

Vendar bodite pozorni pri zgornjih poslih s pravnega vidika, saj se lahko takšna poplačila terjatev/dolgov v določenih primerih izpodbijajo ( Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)).

Naloge, rešitve in pojasnila k rešitvam

1)

- Prikaži knjiženje na T kontih naslednjih knjigovodskih listin:

Sa: stanje blagajne na dan 30.06.2017 promet v dobro ter promet v breme (samostojni podjetnik ni zavezanec za DDV)

1a)

Skupaj blagajniški prejemki 605 EUR:

- kupec Bipo d.d. plača račun št. 15 v višini 120 EUR,

- občan Janez Novak plača račun št. 320 v višini 385 EUR

- kupec vplača avans za material v višini 100 EUR,

1b)

Skupaj blagajniški izdatki 1.370 EUR:

- podjetnik plača dobavitelju račun v višini 200 EUR,

- podjetnik plača dobavitelju avans za storitve v višini 110 EUR,

- podjetnik da delavcu posojilo v višini 800 EUR,

- podjetnik položi na TRR dnevni iztržek v višini 200 EUR,

- podjetnik z gotovino plača nakup poštnih znamk v višini 60 EUR.

100 – Denarna sredstva v blagajni   120 – Kratkoročne terjatve do kupcev   760 – Poslovni prihodki  
Sa   (1b)  1.370     (1a)  120     (1a)  385  
(1a)  605              
              

230 – Prejeti kratkoročni predujmi   220 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev   130 – Dani kratkoročni predujmi  
  (1a)  100   (1b)  200     (1b)  110    
              

18 – Kratkoročno dana posojila   109 – Denar na poti   192 - Vrednotnice  
(1b)  800     (1b)  200     (1b)  60    
              

Pojasnila k rešitvam:

Podjetnik je dolžan voditi blagajniško knjigo, če podatkov o poslovanju z gotovino ne more zagotoviti na drugačen način.

Sicer pa je vodenje blagajniškega poslovanja potrebno, še posebej, če več zaposlenih ravna s to gotovino. Vendar pa to nujno ne pomeni, da je podjetnik dolžan voditi blagajniški prejemek, izdatek in dnevnik. Namen teh knjigovodskih listin je namreč slediti pravilnemu stanju gotovine tudi zaradi tega, ker ima primanjkljaj denarnih sredstev določene davčne posledice. Glede na to, da lahko podjetnik prosto preliva denarna sredstva, vodenje blagajniških prejemkov, izdatkov in dnevnika iz tega vidika ni smiselno, če lahko podjetnik zagotovi sledljivost gotovinskega poslovanja na drug način.

Spremljanje poslovnih dogodkov v povezavi z blagajniškim poslovanjem na kontu 100 je potrebno zaradi pravilnega vodenje evidence o pretokih sredstev med podjetjem lastnika in njegovim gospodinjstvom, če podjetnik zagotavlja te podatke v glavni knjigi (vodenje podatkov iz te evidence pa lahko podjetniki zagotovijo tudi v okviru kontov glavne knjige, praviloma na kontu 919).

Podjetniki so namreč dolžni voditi evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem lastnika, ki izkazuje denarne in nedenarne transakcije med njima. Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih