Input:

Terjatve, dolgovi in predujmi v zvezi s prodanimi/kupljenimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami ter DDV za s.p.

4.3.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 26 minut

Terjatve, dolgovi in predujmi v zvezi s prodanimi/kupljenimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami ter DDV za s.p.

Cilj lekcije

Seznanili Vas bomo s povezavo med terjatvami in prihodki ter med dolgovi in stroški/odhodki. Knjižili bomo izdane račune, bremepise, dobropise in obračune zamudnih obresti. Knjižili bomo akontacijo za službeno pot v tujini, dani avans dobavitelju blaga. Poknjižili bomo tudi prejete knjigovodske listine: prejeti račun, dobropis in bremepis, posebej bomo prikazali knjiženje računa za reprezentanco in za popravilo osebnega službenega vozila v povezavi z DDV in še marsikaj…

Vsebina lekcije:

1. Terjatve

2. Dolgovi in predujmi v zvezi s prodanimi/kupljenimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami

3. DDV

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Uvod v Slovenske računovodske standarde in okvir Slovenskih računovodskih standardov (2016), B.2 in B.3, SRS2016 Slovenski računovodski standard 30, SRS2016 Slovenski računovodski standard 5, SRS2016 Slovenski računovodski standard 9, priporočamo tudi: SRS2016 Slovenski računovodski standardi 12, 13, 14, Slovenski računovodski standard 15 (2019) Prihodki in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ter Pravilnik o izvajanju Zakona o DDV

Povzetki iz SRS2016:

TERJATVE IN PRIHODKI

Terjatve so pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Poslovne terjatve so terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve.

Terjatve do dobaviteljev so njim dani predujmi, preplačila in varščine. Terjatve do zaposlenih so njim dani predujmi in odškodninske obremenitve. Posebna vrsta terjatev so terjatve do države v zvezi z odbitnim davkom na dodano vrednost (SRS2016 5.1.).

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Razčlenjujejo se na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki (SRS2016 15.1. in 15.2.). Prihodki od prodaje se skladno s Slovenskim računovodskim standardom 15.13 (2019) pripoznajo, ko samostojni podjetni izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza samostojnega podjetnika, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo samostojni podjetnik izpolni (ali izpolnjuje) s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu.

Kupci

Kupci so pravne ali fizične osebe, ki jim podjetje prodaja svoje proizvode, blago in/ali storitve.

Kupce delimo na domače in tuje kupce. Terjatve, ki nastanejo v zvezi s prodanim blagom in storitvami, so lahko dolgoročne ali kratkoročne. V primeru, da nam kupec plača avans, pa nastanejo obveznosti, ki so prav tako lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v roku, krajšem od leta dni oziroma v primeru prejetega avansa se dobava realizira v obdobju, krajšem od leta dni.

Konte terjatev in obveznosti do kupcev običajno vodimo še v posebni analitični evidenci, ki jo imenujemo saldakonti. V okviru te evidence spremljamo terjatve in obveznosti do kupcev po posameznih kupcih.

V primeru, da kupec podjetju plača avans za dobavo proizvodov, blaga ali storitev, je podjetje dolžno od prejetega avansa obračunati davek na dodano vrednost v obdobju prejema avansa skladno s pravili predpisanimi z Zakonom o davku na dodano vrednost.

DOLGOVI IN STROŠKI/ODHODKI

Dolgovi so sedanje obveznosti podjetnika, razen podjetnikovega kapitala (kapital), njihova poravnava pa bo po pričakovanju zmanjšala sredstva, iz katerih pritekajo gospodarske koristi. Poravnati jih je mogoče na primer:

a) z denarnim plačilom,

b) s prenosom drugih sredstev,

c) z opravljeno storitvijo,

č) z zamenjavo obveznosti za drugo, pa tudi

d) s tem, da se upnik odpove svoji pravici ali jo izgubi.

Večina dolgov je povezana z jasno določenimi pravnimi ali fizičnimi osebami kot upniki.

SRS2016 9.27. Obveznost je pravno razmerje, na podlagi katerega je ena od strank upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; kot takšna je predmet računovodskega obravnavanja in vključevanja v bilanco stanja, vendar ni istovetna z dolgom. Dolg je tisto, kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju. Poleg obveznosti v zvezi z dolgovi obstajajo tudi druge obveznosti, na primer v zvezi s kapitalom.

SRS2016 9.25, 9.31 Dolgoročni dolg je dolg, ki v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom dokončno zapade v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni. Kratkoročni dolg je dolg, ki v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom zapade v plačilo najkasneje v letu dni ali je na dan sestavitve bilance stanja že zapadel v plačilo.

SRS2016 9.2 Dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Dolgoročni finančni dolgovi so dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Zneski dolgoročnih dolgov, ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani) in ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi.

Kratkoročni finančni dolgovi so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih.

SRS2016 9.4. Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz naslova javnih dajatev, ki so z zakoni in drugače predpisane kot splošno obvezne ter tako vključujejo davke, prispevke, trošarine in druge obvezne javne dajatve. Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in obveznosti do kupcev iz prejetih varščin. SRS2016 30.14 Kratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.

12.1., 12.18. Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredni proizvajalni stroški ter posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošnih služb. Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacije ali dela. Stroški materiala so stroški surovin, osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih pol-proizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije.

12.18. Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni stroški, v širšem pomenu pa tudi stroški dajatev, ki niso odvisne od poslovnega izida in niso povezane s plačami, ter tudi stroški obresti. Med stroški storitev so tudi stroški po pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastali s fizičnimi osebami. V vsakem primeru je treba razlikovati razčlenitev stroškov storitev po izvirnih vrstah od njihove razčlenitve po namenskih (funkcionalnih) skupinah, ki je vsaj v primeru vključevanja znotraj organizacije opravljenih storitev mogoča šele po končani razporeditvi vseh stroškov.

Dobavitelji

Dobavitelji so pravne ali fizične osebe, ki podjetniku dobavljajo blago in storitve.

Dobavitelje delimo na domače in tuje dobavitelje. Dolgovi, ki nastanejo v zvezi s prejetimi dobavami blaga in storitev, so lahko dolgoročni ali kratkoročni. V primeru, da dobavitelju plačamo avans, pa nastanejo terjatve, ki so prav tako lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročni dolg je dolg, ki se v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom odplača v letu dni. Kratkoročna terjatev pa je terjatev, ki zapade v plačilo v roku, krajšem od leta dni oziroma v primeru danega avansa se dobava realizira v obdobju, krajšem od leta dni.

Konte obveznosti in terjatev do dobaviteljev običajno vodimo še v posebni analitični evidenci, ki jo imenujemo saldakonti. V okviru te evidence spremljamo obveznosti in terjatve do dobaviteljev po posameznih dobaviteljih.

Z davčnega vidika dobavitelje običajno delimo na dve skupini:

a) zavezanci za DDV, ki zaračunavajo DDV;

b) mali davčni zavezanci, ki ne zaračunavajo DDV.

Pozor!

Ta delitev vpliva tako na naše davčne obveznosti, kot tudi na višino naših stroškov. Če imamo kot kupec v celoti pravico do odbitka vstopnega DDV, običajno želimo, da so naši dobavitelji zavezanci za DDV. Če pa nimamo pravice do odbitka

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih