Input:

Poslovni dogodki in osnove knjiženja osnovnih sredstev za s.p.

4.3.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 22 minut

Poslovni dogodki in osnove knjiženja osnovnih sredstev za s.p.

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki v zvezi z osnovnimi sredstvi (na primer zgradba, telefon, fotokopirni stroj, računalnik...), neopredmetenimi sredstvi (program), preureditev zgradbe za namene opravljanja dejavnosti…) in naložbenimi nepremičninami.

Vsebina lekcije:

- Nakup osnovnega sredstva (nabavna vrednost, različice knjiženj ob nakupu)

- Brezplačni prejem osnovnega sredstva

- Prenos osnovnega sredstva iz gospodinjstva podjetnika

- Popravila in vzdrževanja osnovnega sredstva

- Povečanje kapacitet osnovnega sredstva

- Nakup neopredmetenega sredstva (nabavna vrednost, različice knjiženj ob nakupu)

- Preurejanje kapacitet osnovnega sredstva

- Amortiziranje osnovnega sredstva (amortizacijska osnova, amortizacijska stopnja)

- Prodaja osnovnega sredstva (izguba ali dobiček ob prodaji)

Teorija

Za razumevanje priporočamo, da preberete:

SRS2016 - Slovenski računovodski standardi 1, 2, 6 in 30.

Opredmeteno osnovno sredstvo (v nadaljevanju OOS) je sredstvo, ki ga ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljalo v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. (SRS2016 1.1.).

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega z nakupom, sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve, stroški preizkušanja delovanja sredstva, ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnove opredmetenih sredstev, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe. (SRS2016 1.10) Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme presegati poštene vrednosti sredstva. (SRS2016 30.12)

Nabavne vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih na druge načine, so določene v SRS2016 Slovenskih računovodskih standardih 1 in 2. (SRS2016 30.12)

Nabavno vrednost OOS, zgrajenega ali izdelanega pri podjetniku, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne tvorijo je stroški, ki jih trg ne prizna (SRS2016 1.12.).

Če je nabavna vrednost OOS velika, se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti OOS, se vsak del obravnava posebej.

Stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo vrednosti 500 evrov, se lahko razporedijo med material (SRS2016 1.47.).

Neopredmetena sredstva so nedenarna sredstva, ki praviloma fizično ne obstajajo (SRS2016 2.1.). Med neopredmetena sredstva uvrščamo dolgoročno odložene stroške razvijanja, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge pravice (SRS2016 2.2.).

Za opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna oziroma revalorizirana nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se sredstvo izkaže po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti in nabranih izgub zaradi oslabitve. (SRS2016 1.17) Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb. (SRS2016 1.31) V tem primeru je potrebno, da mikro ali mali podjetnik, opravi revizijo računovodskih izkazov.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Sredstvo je razpoložljivo za uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabljati različne metode: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih enot. (SRS2016 1.20.-1.22.)

Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, tudi če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. (SRS2016 1.53.)

Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. (SRS2016 1.56.)

Z amortiziranjem začnemo prvi dan naslednjega meseca potem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Pred začetkom amortiziranja določimo:

- nabavno vrednost sredstva

- preostalo vrednost

- amortizirljivi znesek (=nabavna vrednost - preostala vrednost)

- najkrajšo dobo koristnosti sredstva ter

- amortizacijsko stopnjo.

Letni strošek amortizacije = amortizacijska osnova x amortizacijska stopnja

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. (SRS2016 6.1)

Naložbena nepremičnina, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njena nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine, stroške izposojanja in druge stroške posla. (SRS2016 6.6)

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti (SRS2016 6.11)

Naloge, rešitve in pojasnila k rešitvam

1)

Podjetnik kupi poslovno zgradbo za 1.000 EUR, plača 2 % davek na promet nepremičnin ter stroške sestavitve pogodbe notarju v višini 10 EUR. Prikažite ustrezne knjižbe na T kontih in s knjigovodskega vidika pojasnite poslovni dogodek, če bo podjetnik

a) uporabljal nepremičnino za potrebe opravljanja svoje lastne dejavnosti

021 Zgradbe, vrednotene po modelu NV   266 Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij  
(1a)  1.030       (1a)  20  
         

220 Obveznosti do dobaviteljev   
  (1a)  10   
  (1a)  1.000   

b) uporabljal nepremičnino za oddajanje v poslovni najem.

010 Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu NV   266 Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij  
(1b)  1.030       (1b)  20  
         

220 Obveznosti do dobaviteljev  
  (1b)(1b)  101.000  

Pojasnila k rešitvam:

Skladno s SRS2016 1.10. in 6.6. je nabavna vrednost nepremičnine 1.030 EUR (1.000 EUR plačilo prodajalcu, 20 EUR plačilo davka v proračun občine za plačilo davka na promet nepremičnin ter 10 EUR notarju).

Skladno s SRS2016 1.31. lahko podjetnik OOS, ki ga uporablja pri proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev oz. za druge namene pri opravljanju dejavnosti, vrednoti po modelu nabavne vrednosti (različica 1a) ali po modelu revaloriziranja (pri tej različici bi namesto konta 021 uporabili konto 023). Po prvem modelu podjetnik na ločenih kontih izkazuje nabavno vrednost (konto 021), popravek vrednosti zaradi amortizacije (035) ter popravek vrednosti zaradi oslabitve zgradb (039), pri drugem modelu pa mora obvezno upoštevati revaloriziranje, ki mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. Podjetnik sam izbere, kateri model bo uporabljal pri določeni skupini opredmetenih osnovnih sredstev. Pri opremi vedno uporabljamo model nabavne vrednosti, pri nepremičninah pa glede na potrebe sprejme odločitev, da bo uporabljal enega izmed omenjenih

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih