Input:

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za s.p.

4.3.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za s.p.

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo s tem kako se izdela zaključni račun konec leta. Na podlagi podatkov o zaključnih stanjih na kontih v razredu 0, 1, 2, 3, 6 in 9 ter prometa v razredih 4 in 7 in obračuna poslovnega izida v razredu 8 bomo naredili:

- bilanco stanja in

- izkaz poslovnega izida.

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite: določbe ZGD-1 v povezavi z letnim poročilom za male podjetnike (54. člen ZGD-1, 58.-60. člen ZGD-1ter 65.- 67. člen ZGD-1), Slovenski računovodski standard 30.

Povzetki iz SRS2016:

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja (SRS2016 20.1.).

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja (SRS2016 21.1).

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida prikazujeta zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.

Del dolgoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del dolgoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja preneseta med kratkoročne dolgove. (SRS2016 9.31)

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena sredstva so sestavni del neopredmetenih sredstev (to izhaja iz SRS2016 5.6.).

Bilanca stanja je statični računovodski izkaz, kar pomeni, da prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev podjetnika določenega dne, na določen časovni trenutek.

Preglednica: Razčlenjevanje postavk v bilanci stanja in pravila izkazovanja na podlagi SRS2016 30 (Računovodski izkazi podjetnika, čigar podjetje ustreza merilom za mikro družbe)

Zap. št.  Postavka  Pravila izkazovanja sredstev in obveznosti do njihovih virov  
I. SREDSTVA 
A. DOLGOROČNA SREDSTVA 
I. Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter dolgoročno odloženi stroški po knjigovodski vrednosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se v to postavko uvrščajo tudi predujmi, dani za ta sredstva. 
1.  Neopredmetena sredstva  so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge. Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.  
2.  Dolgoročne aktivne časovne razmejitve  so dolgoročno odloženi stroški po knjigovodski vrednosti.  
II. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo z neodpisano vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva. 
III. Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in/ali zgradbe), posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe. 
IV. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali posojila, to je dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi finančnimi naložbami. 
1.  Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil  so naložbe v kapital. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi finančnimi naložbami.  
2.  Dolgoročna posojila  so naložbe v posojila, to je dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo. Tisti del dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi posojili.  
V. Dolgoročne poslovne terjatve (glej opomba 1) so dolgoročne terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve.  
B. KRATKOROČNA SREDSTVA 
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo so opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji, naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti, namenjene prodaji, druga kratkoročna sredstva, namenjena prodaji, sredstva dela denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji, sredstva denar ustvarjajoče enote, namenjene prodaji.  
II. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje iz ustreznih popisnih list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog ne sme presegati njihove čiste iztržljive vrednosti. 
III. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo. 
1.  Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil  so naložbe v kapital, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo.  
2.  Kratkoročna posojila  so naložbe v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo.  
IV. Kratkoročne poslovne terjatve so kratkoročne terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve.  
V. Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Mednje sodijo tudi sredstva, ki jih lahko neposredno in brez kakršnihkoli omejitev pretvorimo v denar kot sredstvo za poravnavanje dolgov ali izplačevanje s kakšnim drugim namenom. Izdani čeki se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti dokumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z ustreznim popisnim listom. 
C.  KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice (znamke, kolki in podobno).  
 SKUPAJ SREDSTVA   
II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV  
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih